Pripoved, iz latinske narratio , je izraz, ki ima tri glavne uporabe. V prvi vrsti gre za delovanje in učinek pripovedovanja (pripovedovanje ali pripovedovanje zgodbe, bodisi resnične ali izmišljene).
Po drugi strani je pripoved kratka zgodba ali roman: "Zadnja pripoved priznanega kanadskega avtorja se dogaja v sedemnajstem stoletju" , "žirija je izpostavila dinamičen in okreten značaj pripovedi, ki je dobil najpomembnejšo nagrado v natečaj ” .
Končno je v retoriki zgodba eden izmed treh delov, ki jih je mogoče razdeliti na govor. Retorična pripoved se nanaša na dejstva, ki pojasnjujejo določeno vprašanje in omogočajo doseganje govornikovih ciljev.
Na splošno lahko rečemo, da pripoved vedno predstavlja vsaj enega igralca (lik), ki doživi določen dogodek. Treba je omeniti, da ni nujno, da je omenjeni lik pripovedovalec zgodbe.
Kratke zgodbe, tako kot zgodba, delijo strukturo zavoda, ki vključuje uvod (kjer je predstavljena tema, o kateri se bo razpravljalo), vozel (trenutek, ko je razstavljen glavni konflikt) in izid (reševanje konflikta).
Pripovedovalec je zadolžen za odločanje o vrstnem redu in ritmu pripovedi. Zato se lahko pritožite na anahronizem (znan tudi po imenu anahronija ), spremembo vrstnega reda dogodkov v času. Ta vir, ki omogoča spreminjanje strukture zgodbe glede na voljo osebe, ki jo pripoveduje, je mogoče dati prek:
* analepsis: sestoji iz pripovedovanja preteklih dogodkov, bodisi pred točko, na kateri se zgodba nahaja, ali pred njenim začetkom. Omeniti velja, da je lahko trajanje tega skoka v času majhno ( flashback ) ali veliko ( racconto );
* prolepsis: predvidevanje prihodnjih dogodkov, tudi s spremenljivim trajanjem in globino, razlikovanje med kratkim skokom (znan kot flashforward ) in dolgim in podrobnejšim pripovedom (imenovanim predpoved).
Dva najbolj priljubljena žanra v pripovedi sta kratka zgodba in roman. Podobna sta po tem, da oba uporabljata pripoved za oblikovanje zgodbe. In v bistvu se razlikujejo po učinku, ki ga vsak želi imeti na bralca.
Eden temeljnih elementov romana je čas, ki avtorju omogoča udobno, zelo podrobno širjenje. Skoraj nasprotno, pri pisanju kratke zgodbe je nujno, da učinkovito izkoristi razpoložljiv čas, da doseže jedrnato delo, ki pa bralcu ponuja bogato in zadovoljujočo izkušnjo.
V zgodbi je pripoved intenzivna in izzove trenutne in nenadne občutke, ki se končajo, ko bralec konča branje. Novela vzbuja bolj intimen odnos med pisateljem in bralcem; ponuja bolj stabilno izkušnjo in od bralca zahteva večjo zvestobo, s katero ustvari trajno vez, ki ga spremlja in ustvarja spremembe v njegovem življenju skozi čas ter na intenziven in pogosto razkrivajoč način meša resničnost s fikcijo.