Poznavanje etimološkega izvora dveh besed, ki tvorita izraz moralna dilema, je prva stvar, ki jo bomo storili:
-Dileme, najprej gre za besedo, ki izhaja iz grščine, natančno iz "dileme", ki je rezultat vsote z dvema različnima delovoma: predpono "dis-", kar pomeni "dva", in samostalnikom "lemma", ki ga lahko prevedemo kot "premisa" ali "tema".
-Moral, drugič, izvira iz latinščine. V njegovem primeru izhaja iz "moralis".
Dilema je stanje, ki sili posameznika, da izbere med dvema možnostma. Moralno, na po drugi strani pa je nekaj, kar prilagaja ali se prilagaja, kaj se šteje za pozitivni ali dobro, za razliko od graje vredno ali slabo.
Ideja o moralno dilemo, v tem okviru, se pojavi, ko je oseba, ki mora izbrati med različnimi možnostmi, ki na tak ali drugačen način, se lahko proizvajajo kaznivo situacijo z etičnega vidika. Včasih se moralna dilema pojavi, ko je treba izbrati manjše zlo ali kadar je to etično kaznivo sredstvo, vendar sledi altruističnemu ali prijaznemu cilju.
Moralne dileme so v pogovornem jeziku znane tudi kot etične dileme. To je zato, ker je etika filozofska disciplina, ki je odgovorna za sistematizacijo konceptov zla in dobrega, ki na racionalen način opredeljuje, katera so slaba dejanja in katera dobra. Moralnost je oblikovana s tistimi normami, ki urejajo ravnanje posameznikov v določeni skupnosti. Konec koncev se etika nanaša na splošna načela, medtem ko se moralnost osredotoča na poseben kontekst, vedno v povezavi z dobrim in zlim.
Primer moralne dileme se pojavi, ko je v srednji šoli, mladenič odločil zažgali na mizo. Direktorji, ko opazijo situacijo, obvestijo študente, da bodo vsi študenti kaznovani, če se oseba, ki je odgovorna za dejstvo, ne kaznuje. To ustvarja moralno dilemo med prijatelji krivcev, ki vedo, kaj se je zgodilo: naj izdajo in izdajo svojega prijatelja, da preprečijo, da bi bili vsi kaznovani, ali naj si privilegirajo zaupanje in prijateljstvo ter dovolijo množično in neupravičeno kaznovanje?
Obstaja več vrst moralnih dilem. Vendar pa sta še posebej pomembni dve: dilema rešitve in dilema analize.
V prvem je treba ugotoviti, kakšen problem obstaja, in zato so izpostavljeni tako to kot okoliščine, ki ga obdajajo, ne da bi pri tem pokazali kakršno koli možno rešitev. Od tam je vprašana oseba tista, ki se mora odločiti, kaj ukrepati, ker meni, da je to pravilno.
V dilemi analize pa se po drugi strani dogaja, da se je protagonist situacije ali problema že odločil o tem in to ga je pripeljalo do določenega vedenja. Vse to je postavljeno drugi osebi, ki mora izdati svojo presojo vrednosti glede položaja in dejanja, ki ga je izvedel, da bi rešil omenjeni problem.