Globalizacija je sodoben pojav, ki ga lahko analiziramo iz različnih zornih kotov. Izraz izvira iz angleške globalizacije , kjer je globalno enako svetu. Zaradi tega obstajajo tisti, ki verjamejo, da bi bil najprimernejši koncept v španščini globalizacija, ki izhaja iz francoske besede mondialisation .
Zagovorniki tega globalnega pojava navajajo številne razloge, da bi mu bili naklonjeni. Tako je med njimi tudi tista, ki omogoča širjenje svobode, ustvarja več delovnih mest in opazno rast gospodarstva, zmanjšala je umrljivost dojenčkov, povečala življenjsko dobo, napredovala pravice žensk in izkoriščanje otroškega dela se je zmanjšalo.
Veliko je tokov misli, ki menijo, da globalizacija presega ekonomsko vprašanje in na primer zajema kulturo. Ker je razmerje sil med razvitejšimi državami (kot so evropske ali Združene države) in nerazvitim (na primer latinskoameriška ali afriška) izredno neenako, globalizacija brez omejitev ali nadzora podpira kulturni imperializem in gospodarsko prevlado ter pozoren proti posebni identiteti vsakega ljudstva.
Med argumenti osebnosti in organizacije, ki so najbolj kritični do omenjene globalizacije, je tudi ta, da omenjeni fenomen daje prednost privatizaciji, povečuje konkurenco, prihaja do "bega možganov" in do prekomernega izkoriščanja okolja.
Na področju nasprotovanja globalizaciji obstajajo številke antiglobalizacije, med njimi na primer Subcomandante Marcos, ki je vodja zapatistične vojske narodne osvoboditve. To, kar on in njegovi sodelavci počnejo, je, da odkrito kritizira in se ustrezno ravna proti gospodarskemu modelu, v katerem dobiček ne gre za staroselce, temveč za velike korporacije.
Francoski kmet José Bové je še eden najpomembnejših junakov anti-globalizacije in je, da proti tej globalizaciji izvaja vse vrste dejanj. Tako se ne samo posveča vzreji živali na kmetiji na tradicionalen način, ampak tudi nastopa proti velikim podjetjem, kot je živilska veriga McDonalds.
Severnoameriški pisatelji Susan George in John Zerzan sta tudi ključni osebi na prej omenjenem opozicijskem stališču.
Zgodovinski izvor globalizacije sega v leto 1492, ko je v Ameriko prispel Christopher Columbus. Od tod se je razširjena volja Evrope prevedla v vrsto imperijev in svetovna trgovina se je iz leta v leto stopnjevala. Pooblastila so temeljila na ekonomsko-politični teoriji merkantilizma, ki je predvidevala konkurenco za omejeno količino bogastva in potrebo po strogem nadzoru trgovine. Napetosti in konfrontacije so povzročile prvo svetovno pogodbo v zgodovini (Tordesilska pogodba), kjer sta se Španija in Portugalska dogovorili o razdelitvi osvojenih ozemelj.
Napredek tehnologije, porast telekomunikacij in interneta ter razvoj prevoznih sredstev so v današnjem svetu pojav globalizacije postale neizogibna resničnost.